Trg dela: kaj se obeta upokojencem, brezposelnim, agencijskim delavcem …

Vlada je sprejela predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela in predlagala nujni zakonodajni postopek na izredni seji državnega zbora, so sporočili z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Cilji predloga novele zakona so po navedbah ministrstva za delo zagotoviti višje pravice iz naslova brezposelnosti, ustreznejšo ureditev agencijskega dela, zagotoviti večji obseg začasnega ali občasnega dela upokojencev, izboljšanje položaja udeležencev javnih del, informiranje iskalcev zaposlitve o delodajalcih z negativnimi referencami ter ustreznejša ureditev odklonitve izvedbe storitve posredovanja zaposlitve in objave prostih delovnih mest delodajalcev, ki kršijo predpise.

Z novelo bi se uredila pravna podlaga, da se nekaterim zaposlenim pri Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) ponovno omogoči spregled izobrazbe. Prav tako bi prinesla spremembe glede tako imenovanega mostu do upokojitve, h katerim se je Slovenija zavezala v Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO). Prav zaradi slednjih se s sprejemom novele zelo mudi, od njih je namreč odvisno črpanje 140 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost.

Nadomestilo za brezposelnost

V predlogu novele zakona je določeno zvišanje najnižjega in najvišjega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost. Najnižji znesek denarnega nadomestila za brezposelnost znaša 70 odstotkov bruto minimalne plače, najvišji znesek denarnega nadomestila pa znaša od 130 odstotkov do 80 odstotkov minimalne plače, pri čemer njegova višina postopoma pada.

Zaradi “neupravičeno ugodnejše obravnave” predlog ukinja višji znesek denarnega nadomestila za obmejne delavce, izhaja iz sporočila za javnost.

Finančno ministrstvo: Dvig nadomestil je neracionalen

Ministrstvo za finance je v odzivu na sprejetje predloga novele zapisalo, da dviga nadomestil za brezposelnost ne podpira. “Slovenija ima še vedno eno najnižjih stopenj brezposelnosti v območju evra in veliko pomanjkanje delovne sile, na kar redno opozarjajo tudi delodajalci. V tem kontekstu je dvig nadomestil za brezposelnost neracionalen ukrep, ki po našem prepričanju ne spodbuja aktivacije delovno sposobnega prebivalstva, ampak lahko deluje kot negativen signal,” so navedli na ministrstvu za finance. Dodajajo, da je bila novela zakona po njihovem sprejeta v obliki, ki ne odraža aktualnih razmer na trgu dela.

Ministrstvo za finance je kljub vsemu navedenemu v duhu kompromisa bilo pripravljeno pristati na določen dvig nadomestil, pri čemer opozarja, da trenutno zbrani prispevki za primer brezposelnosti že sedaj ne zadoščajo za pokrivanje izdatkov. Morebitno poslabšanje razmer bi imelo še večji negativen vpliv na javne finance in dolgoročno stabilnost sistema.

Spremembe pri delu upokojencev in študentov

Pri začasnem ali občasnem delu upokojencev bi se zvišali omejitvi glede dovoljenega (mesečnega in letnega) števila ur takšnega dela. Mesečna omejitev bi se iz 60 ur na mesec povišala na 85 ur na mesec, ustrezno bi se zvišal tudi najvišji letni koledarski dohodek.

Z novelo bi se dopolnila tudi pravna podlaga za izvajanje posredovanja začasnega ali občasnega dela študentom in dijakom s strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ).

Da bi lahko določili enake najnižje urne postavke pri začasnem in občasnem delu upokojencev ter dijakov in študentov, bo spremenjen tudi način njenega izračuna, je navedeno v sporočilu za javnost.

Spodbude za zaposlitev starejših od 59 let

V zakon bi se s predlogom novele dodalo tudi določbe za podaljševanje delovne aktivnosti. Uzakonja se spodbuda za zaposlitev starejših od 59 let, ki so prejemniki denarnega nadomestila. Hkrati se zaostruje pogoj odmere trajanja denarnega nadomestila, za starejše zavarovance, ki ponovno uveljavljajo denarno nadomestilo.

Za starejše delavce se dodaja tudi možnost opravljanja dela s krajšim delovnim časom delavca pred upokojitvijo, tako da se na novo določa pravica do osnovne plače v višini 90 odstotkov za polni delovni čas. Na takšen način nameravajo spodbuditi delavce in delodajalce, da bodo z namenom prilagoditve delovne obremenitve delavca omogočili opravljanje dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 odstotkov polnega delovnega časa.

Delavec bo upravičen do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, kot sicer velja za krajši delovni čas, z izjemo, da bo v tem primeru njegova osnovna plača za 10 odstotkov višja in bo znašala 90 odstotkov osnovne plače za polni delovni čas. Delavec, ki bo delal krajši delovni čas na tej podlagi, bo imel pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas.

Zaradi zasledovanja namena ukrepa se določa absolutna prepoved odrejanja nadurnega dela delavcu, ki dela krajši delovni čas v skladu s tem členom. Vključeni sta tudi varovalki, da delavec pri istem delodajalcu ne sme opravljati dela na podlagi civilne pogodbe in določba, da lahko delavec koristi pravice do izplačila dela pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v sorazmernem deležu glede na dejansko delovno obveznost, pojasnjujejo na ministrstvu za delo.

Večja zaščita (agencijskih) delavcev

Uvedla bi se možnost, da zavod za zaposlovanje lahko zavrne posredovanje delavcev delodajalcem, ki jim je bilo v upravnem postopku izrečeno opozorilo ali zoper katere je bil uveden prekrškovni postopek pri inšpektoratu za delo ali finančni upravi.

Določene so tudi nekatere spremembe na področju zagotavljanja dela delavcev uporabniku oziroma tako imenovanega agencijskega dela. Med njimi je povišanje bančne garancije s 30.000 evrov na 100.000 evrov. Ker so agencijski delavci posebej ranljiva skupina zaposlenih, Zakon o urejanju trga dela določa posebne pogoje za opravljanje dejavnosti posredovanja delavcev. Za posredovanje je določen dodaten pogoj, da mora imeti pravna ali fizična oseba, ki ima sedež v drugi državi članici EU, EGP ali v Švicarski konfederaciji, ustanovljeno podružnico na območju Republike Slovenije.

Zakon med drugim omogoča tudi koriščenje preostalega dela neizkoriščene pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (kot je to urejeno tudi pri pravici do denarnega nadomestila) in določa samostojno učenje kot novo aktivnost vseživljenjske karierne orientacije.

Višja izhodiščna plača udeležencev javnih del

Določajo se nekatere spremembe v zvezi z izvajanjem javnih del, med njimi višja izhodiščna plača udeležencev tako, da je najnižje plačilo določeno v višini minimalne plače.

Predlog novele zakona določa še novo storitev zavoda za zaposlovanje, to je zaposlitvena podpora, katere cilj je povečati verjetnost ohranitve zaposlitve in uspešno vključevanje v delovno okolje, še izhaja iz sporočila za javnost.